pomarančeeeeee...

Kdor pravi, da so kisle kumarice ena najbolj zaželenih prigrizkov v času nosečnosti, mu jaz nekako ne verjamem. No, vsaj pri meni to ne drži. Meni se jih čisto nič ne "lušta", je pa res, da to ne pomeni, da nimam dodatne želje po kislem. Kumarice res ne spadajo na moj seznam, a zato najvišje mesto na seznamu zavzemajo pomaranče. Bolj so kisle, boljše so :) Trenutno so me popolnoma prevzele in bi jih jedla za zajtrk, kosilo, večerjo, še več, pred obrokom in po njemu. :) Žal jih tako tudi hitro zmanjka, zato je treba skrbno obnavljati zaloge, drugače pa si jih privoščim pri prijateljicah, ko se pojavim na obisku :) Tudi kakšna kisla sladkarija mi lepo tekne, na primer ribezovega zavitka se danes enostavno nisem mogla upreti. Sicer pa se mi poleg nenadne želje po pomarančah, želja po hrani ni prav veliko spremenila. Na samem začetku nosečnosti nisem prenašala svežega paradižnika, čeprav sem ga pred tem oboževala. Počasi se ta že prikrade nazaj na meni. To je pa menda edina hrana, ki mi ni dišala. Drži pa, da pri prehrani brez truda izberem bolj zdrave izdelke, že nezavedno izberem zelenjavo in sadje namesto mastnih in slanih izdelkov, je pa res da se pa sladkarijam lahko le polovično upiram. In sicer na način, da mi velikokrat nič kaj posebej ne zapašejo, včasih pa kar hrepenim po nečem sladkem. In takrat se z lahkoto zgodi, da ko odlomim prvo tablico čokolade, tik-tak izgine cela. A to je pač že tipično ženska razvada :) Zaenkrat še nimam problema s prenažiranjem, sem pa vseeno jaz tista, ki zadnja odloži žlico pri kosilu. Imam pa le dober izgovor za to. :)