Še malo...

Dnevi hitro minevajo in rok poroda se vztrajno približuje. Čeprav je rok, ki mi je bil določen po ultrazvoku 4. april, imam občutek, da mali srček ne bo čakal toliko časa v trebuhu. Pravzaprav je zadnje dni grozno nemiren, kot da že komaj čaka, da prileze ven, saj je "apartma" postal že kar malo tesen. :) Mamica se je medtem že temeljito pripravila, saj so pridno oprana, polikana in zložena vsa oblačilca, plenice in nakupljena vsa nujna oprema, da bo malčku čimbolj udobno, ko pride na svet. Očka mora samo še sestaviti posteljico pa smo nared. :) Pravzaprav obenem ravno v teh dneh zaključujejo dela v našem novem domeku in še vedno je le vprašanje časa ali bo prej "štalca" ali "kravca" :)) Če bo malček pri volji počakat še do konca tedna, potem nam morda uspe tudi hkratna selitev v novi domek. Kar moram reči, da se že izredno veselim, ko vidim, kako lepa hiška je zrasla v tako kratkem času. Najtežji del zame je trenutno počivati in ostajati zadaj, ko bi rada sčistila vse naenkrat in se že jutri preselila. :) Saj ne, da bi mi sedaj kaj manjkalo, vendar je imeti svoj domek le posebna stvar in veselim se miru in tišine, v tistih kratkih premorih, ko bo mali pobalin počival in bom imela nekaj časa zase. Manj kot malčka se seveda veselim poroda, a drugače ne gre, tako da le upam, da bo ta potekal brez zapletov in bo z nama vse v redu. Zadnje dni mi hormoni kar malo nagajajo, iz trenutka veselja se namreč moja čustva sesujejo in me spreleti panika, ko pa se obilno zjočem sem znova pripravljena na vse, kar me čaka. Tole bo še zanimivo potovanje... Wish me luck! :)

Back to civilization!

Po treh dneh končno prišli do elektrike in predvsem do mobilnega signala, ki je bil v zadnjih dneh popolnoma na nuli. V teh dneh so razmere po Sloveniji zaradi žleda katastrofalne in srečo imamo, da smo jo pravzaprav prav dobro odnesli. Razen podrtih dreves in izpada elektrike ter signala, smo sicer ostali na toplem in siti, tako da smo pravzaprav veliki srečneži v primerjavi z precejšnjim delom slovenskega prebivalstva. Po tejle izkušnji, ki sem jo preživela v domači hiši, opremljeni z krušno pečjo in štedilnikom na drva, sem še toliko bolj prepričana, da sva z mojim naredila odlično potezo, ko sva tudi najino novo hišo enako opremila. Tako bova zagotovo dobro pripravljena, če se takšna naravna katastrofa ponovi. Prav naslednji teden bo v novi hiši zrasel ležani kamin, ki bo lahko veselo grel hiško ob naslednjem hladu :) Bebica prav tako veselo raste, v teh dneh sem z nosečnostjo zakorakala že v 8. mesec. :) Danes sem tudi že presortirala nekaj krpic za najinega malčka, ki sva jih dobila od sorodnic, tako da sva že kar precej preskrbljena. Seveda se bom novim krpicam vseeno težko uprla, ker se kar topim, ko zakorakam v trgovino za malčke. Malo si pa tudi mlada mamica mora dati duška. :) Predvsem v teh dneh pazite nase in se stiskajte na toplem! Pozdrav*

Tik tak, tik tak...

Čas beži kot za stavo. Še dobrih 10 tednov do roka, pa še toliko je za postoriti. Zdaj, ko obiskujeva šolo za starše se vseeno počutim dosti bolj pripravljena. Čeprav je pa teorija seveda vedno nekaj drugega kot praksa. Tako da se bo moje novo pridobljeno znanje zares pokazalo šele, ko bo mali kobacač privekal na svet. Vseeno priprave po hiši zaenkrat potekajo po planu, končno hiša namreč dobiva svojo pravo obliko. Govorim seveda o notranjosti. Do sedaj so položene vse ploščice po hiši, drugi teden se končajo pleskarska dela, v začetku februarja pride v hišo še kamin, potem pa bo, upam, do konca meseca februarja dokončan še parket. V vmesnem času pa nakupujeva opremo za kopalnico, spalnico, dnevno sobo… tega je ogromno in kar težko je verjeti, da bi vse lahko zaključili do konca marca. Glede na sedanji tempo pa še vedno ohranjam upanje, da bi se lahko do takrat, ko bo mali hotel ven, naša družinica že lahko vselila v novo prebivališče.

Še vedno pa premlevam kam z viškom energije, nekako ne znam ugotoviti, za kaj naj bi jo porabila. Da razložim, ne gre se za višek energije v smislu rekreacije, športanja... ampak se mi nekako kopiči energija za ustvarjanje, za pisanje, čiščenje... In ko želim zadevo realizirati kar nekako skopni. Ko jo poskušam vložiti v izdelovanje iz filca ali pisanje kaj zanimivega, mi ta zaradi pomanjkanja idej kar ponikne. Edino v čiščenje jo še lahko vložim (končno nekaj koristnega), tukaj pa me s časom izda fizična kondicija. Verjetno se energija kopiči za čas, ko mi je bo primanjkovalo ob malem pobalinu. Do takrat bom pa preizkušala možnosti, kam jo je najbolj koristno vložiti. ;)

Pozdravček *** 

pomarančeeeeee...

Kdor pravi, da so kisle kumarice ena najbolj zaželenih prigrizkov v času nosečnosti, mu jaz nekako ne verjamem. No, vsaj pri meni to ne drži. Meni se jih čisto nič ne "lušta", je pa res, da to ne pomeni, da nimam dodatne želje po kislem. Kumarice res ne spadajo na moj seznam, a zato najvišje mesto na seznamu zavzemajo pomaranče. Bolj so kisle, boljše so :) Trenutno so me popolnoma prevzele in bi jih jedla za zajtrk, kosilo, večerjo, še več, pred obrokom in po njemu. :) Žal jih tako tudi hitro zmanjka, zato je treba skrbno obnavljati zaloge, drugače pa si jih privoščim pri prijateljicah, ko se pojavim na obisku :) Tudi kakšna kisla sladkarija mi lepo tekne, na primer ribezovega zavitka se danes enostavno nisem mogla upreti. Sicer pa se mi poleg nenadne želje po pomarančah, želja po hrani ni prav veliko spremenila. Na samem začetku nosečnosti nisem prenašala svežega paradižnika, čeprav sem ga pred tem oboževala. Počasi se ta že prikrade nazaj na meni. To je pa menda edina hrana, ki mi ni dišala. Drži pa, da pri prehrani brez truda izberem bolj zdrave izdelke, že nezavedno izberem zelenjavo in sadje namesto mastnih in slanih izdelkov, je pa res da se pa sladkarijam lahko le polovično upiram. In sicer na način, da mi velikokrat nič kaj posebej ne zapašejo, včasih pa kar hrepenim po nečem sladkem. In takrat se z lahkoto zgodi, da ko odlomim prvo tablico čokolade, tik-tak izgine cela. A to je pač že tipično ženska razvada :) Zaenkrat še nimam problema s prenažiranjem, sem pa vseeno jaz tista, ki zadnja odloži žlico pri kosilu. Imam pa le dober izgovor za to. :)