Še malo...

Dnevi hitro minevajo in rok poroda se vztrajno približuje. Čeprav je rok, ki mi je bil določen po ultrazvoku 4. april, imam občutek, da mali srček ne bo čakal toliko časa v trebuhu. Pravzaprav je zadnje dni grozno nemiren, kot da že komaj čaka, da prileze ven, saj je "apartma" postal že kar malo tesen. :) Mamica se je medtem že temeljito pripravila, saj so pridno oprana, polikana in zložena vsa oblačilca, plenice in nakupljena vsa nujna oprema, da bo malčku čimbolj udobno, ko pride na svet. Očka mora samo še sestaviti posteljico pa smo nared. :) Pravzaprav obenem ravno v teh dneh zaključujejo dela v našem novem domeku in še vedno je le vprašanje časa ali bo prej "štalca" ali "kravca" :)) Če bo malček pri volji počakat še do konca tedna, potem nam morda uspe tudi hkratna selitev v novi domek. Kar moram reči, da se že izredno veselim, ko vidim, kako lepa hiška je zrasla v tako kratkem času. Najtežji del zame je trenutno počivati in ostajati zadaj, ko bi rada sčistila vse naenkrat in se že jutri preselila. :) Saj ne, da bi mi sedaj kaj manjkalo, vendar je imeti svoj domek le posebna stvar in veselim se miru in tišine, v tistih kratkih premorih, ko bo mali pobalin počival in bom imela nekaj časa zase. Manj kot malčka se seveda veselim poroda, a drugače ne gre, tako da le upam, da bo ta potekal brez zapletov in bo z nama vse v redu. Zadnje dni mi hormoni kar malo nagajajo, iz trenutka veselja se namreč moja čustva sesujejo in me spreleti panika, ko pa se obilno zjočem sem znova pripravljena na vse, kar me čaka. Tole bo še zanimivo potovanje... Wish me luck! :)