Knock Knock! Who's there? Mummy, it's me :)

Po navalu hitre rasti se je trebušček le malo umiril in se ne napihuje več iz dneva v dan. Mislim, da se je malček malo drugače obrnil, ko je zaznal, da se mamica ves čas gleda v ogledalo, ker se je širila kot balon. :) Zdaj že vsakodnevno veselo brca, včasih zna biti pravi razgrajač, na srečo pa brce niso tako hude, da bi zabolele. Tudi hiška se že počasi spreminja, ta teden dobiva svoj prvi kos sestavljanke (če ne štejemo obrobe, beri: zidov), postavlja se namreč zidan štedilnik, ki že tekom izdelave izgleda fantastično in komaj čakam, da bo gotov. Do jutri bo verjetno že kar zaključen, oziroma, če bodo potrebni še kakšni popravki morda še kak dan. V glavnem, začelo se je in pozna se tudi na mojem razpoloženju saj sem večino časa dobre volje, morda kdaj muhasta, ampak to se še da prenesti. :) Še vedno imam viška energije za ustvarjanje in bolj malo idej. V vmesnem času sem se sicer pridno lotila filca in izdelala nekaj ljubkih oblik, živalic in okraskov, za okras nad zibko ali zid v otroški sobici. Izgleda zelo luškano, vendar še je nekaj dela, predno bo dokončan. Ker pa je do takrat, ko bo moj malček potreboval takšen okrasek še veliko časa, sem se vmes lotila aktualne teme, torej prihajajočih praznikov. Sedaj po internetu brskam za zanimivimi idejami za božič in novo leto, tako da je to trenutno moja zaposlitev. Upam, da uspe kaj lepega :)

Half down, half to go...

Prvi polčas zaključen, drugi se je uradno začel :) Govorim seveda o moji nosečnosti, sem namreč prestopila v 21. teden, torej v drugo polovico nosečnosti, če ne štejemo možnih podaljškov, oz. srčno upam, ne kakšnih prezgodnjih komplikacij. Pravzaprav se te dni počutim res odlično. Najde se sicer moment, ko bruhnem tudi v jok, ampak ti časi so trenutno redki in tako mi je všeč :) V bistvu se prav čudim, da se zadnje dni počutim skoraj bolje, kot sem se počutila kakšen dolgočasen teden preden sem bila sploh noseča. Tokrat me še dolgčas ne moti. Morda zato, ker mi nikakor ne bi smelo biti dolgčas, glede na to, da me čaka diplomska naloga, ki jo malce sama prestavljam in odlašam, precejšen del pa je kriv tudi predragi Zavod RS za zaposlovanje, ki mi je že dvakrat napovedalo kratko izobraževanje ravno na edini čas, ko ima tudi moj mentor govorilne ure, in dvakrat odpovedalo dan pred tem dnem, tako da nisem imela niti možnosti, da bi se tako pravočasno najavila na govorilne ure. In, ker nisem niti mogla prositi za možnost v zadnjem momentu, ker še vedno nimam pripravljenega celotnega gradiva. Recimo, da bom tokrat imela za naslednjo sredo vse pripravljeno. V tretje gre baje rado. Toliko o diplomi. Bolj pomembno je, da sem imela včeraj pregled pri ginekologu, ki me je obvestil, da zaenkrat vse normalno poteka, še več, komplikacije, ki so se prej rahlo pojavljale, so sedaj izginile, poleg tega pa je še potrdil, da z mojim dragim lahko pričakujeva "dečkota", kar sem pa tudi že slutila. In ker tudi priprava najine skupne hiške poteka odlično, sem izredno dobre volje. Včeraj popoldan me je mučila le ena stvar... preveč energije za ustvarjanje in nobene ideje, kaj ustvarjati. To se mi pogosto zgodi in takrat prečešem cel internet, da bi našla kaj uporabnega. Tokrat sem našla nekaj, kar me bo danes zaposlilo, poleg tega imam že ves material pripravljen, tako da dokončam objavo in veselo na delo.

P.S.: Ta objava bi pravzaprav morala ugledati luč že včeraj, a me je sredi pisanja presenetila prva brca mojega pobalina. Sprva sem mislila, da se mi samo dozdeva, ker sem na to čakala že nekaj časa, potem pa sem ugotovila, da je to res to, kar sem čutila. In seveda ni bilo več časa dokončati objave, ker je bilo treba novico hitro razbobnati naokrog. Neverjeten občutek... Kot bi se prvič res povezala z bitjecem, ki raste v meni. Presrečna! :)